Fundacija Moro podpira razvoj mednarodnih šol z IB programom v Sloveniji. Program trenutno združuje več kot 300 študentov iz 40 držav sveta. Vaša donacija bo še izboljšala in nadgradila izobraževanje mladih tudi iz vaše države.

 

cebelarskimuzej

This SlideShowPro photo gallery requires the Flash Player plugin and a web browser with JavaScript enabled.

Čebela ima od prazgodovine naprej magično-religiozni pomen. Simbolizira predvsem duhovne vrline in izjemne človekove sposobnosti. Simbolika temelji na marljivosti čebel, vrednosti njihovih proizvodov in urejenosti v panju. Bila je simbol vladarjev in države, v nekaterih verstvih so simbolizirale nesmrtnost. Simbolna funkcija čebele se je razvijala in ohranjala skozi ustno izročilo in bogato ikonografijo.

Največkrat sta podobi čebele in čebeljega koša uporabljeni v zvezi z varčevanjem, kot izraz zaslužnosti in prizadevnega dela. Motiv čebele in medu se pojavlja tudi v pregovorih, ki s svojstveno govorico izkazujejo modrost, vzgajajo in svetujejo. Slovenskemu človeku pomeni čebela predvsem žlahtno in plemenito žuželko, ne le gospodarsko koristno žival.

Ljubljanska družba učenjakov ACADEMIA OPEROSORUM je v svoj grb dala čebelo in panj kot ponazoritev namena Akademije – po zgledu čebel zbirati dognanja svojih članov sebi in drugim v prid. Njeni ustanovni člani so prav tako v svojih emblemih uporabili čebelo.

V slovenskem čebelarstvu ima posebno mesto Anton Janša (1734–1773), prvi učitelj čebelarstva na čebelarski šoli na Dunaju. V dveh delih je objavil ugotovitve iz biologije čebel, ki so dopolnjevale tedanje vedenje o čebelarstvu, in prinašale praktične tehnološke novosti. Duhovnik Peter Pavel Glavar (1721–1784), en vodilnih čebelarskih imen tistega časa, je svojem načrtu za izboljšanje čebelarstva prikazal tedanje čebelarstvo na Kranjskem in dal napotke za čebelarjenje in priporočila za razvoj.

Avtohtona Kranjska čebela (Apis mellifera carnica), imenovana tudi kranjska sivka (Grey bee of Carniola) je zaradi izjemnih lastnosti cenjena med čebelarji. Od 1857, ko se je začela trgovina s čebelami, do 1. svetovne vojne, so trgovci razposlali blizu 200.000 čebeljih družin in matic. Kranjska sivka je tako postala druga najbolj razširjena čebela.
Bogato dediščino slovenskega čebelarstva predstavlja pred 50 leti odprt Čebelarski muzej v Radovljici, edini tovrstni muzej na Slovenskem. Vsebinska zasnova temelji na predstavitvi avtohtone rase kranjske čebele, pomembnih čebelarjih in čebelarskih piscih ter poslikanih panjskih končnicah, pročelnih deščicah panjev »kranjičev«. Panjske končnice z bogato motiviko so poseben, nepogrešljiv del ljudske umetnosti in kulture, dokument razmišljanja in čustvovanja in nenazadnje pomemben del slovenske kulturne identitete.

Ida Gnilšak, Čebelarski muzej v Radovljici