Polona Vetrih, dramska igralka:

“V življenju nisem zapravljala časa z neumnostmi. Za to imam še vedno čas. Priznam, kot otrok sem zelo nerada hodila v šolo. Že po nekaj letih pa sem začutila, kakšna naj bi bila moja življenska pot. Lahko rečem, da je bila to sreča. Včasih me je zanašalo sem in tja in le s težavo sem izpeljala vse ovinke. A sem jih! Nikoli mi ni bilo žal ne časa ne truda, ki sem ga vložila v učenje in v svoje delo. Najprej na akademiji v Ljubljani in nato v Londonu in kasneje še ob delu. Hvaležna sem tistim, ki so me med napornim študijem na Londonski akademiji podpirali in mi zaupali. Še vedno se učim in upam, da mi ne bo zmanjkalo volje in korajže. Učenje mi porodi nove misli. Za misel pa pravimo, da poleti svobodno, kot ptica!”